Avg 122020

Everything I Never Told You: Odličen roman o zaupanju in spoštovanju

Ameriško avtorico kitajskega rodu, Celeste Ng smo že predstavili in sicer z njenim aktualnim romanom Prikriti plameni, po kateri je bila posneta tudi odlično sprejeta TV serija. Tokrat pa o njenem prvencu Everything I Never Told You, ki ga v slovenščini še čakamo in s katerim je avtorica začrtala svojo ustvarjalno pot.

Celeste Ng postaja ena najboljših pisateljic »mlajše« generacije, kjer ji lahko ob bok – pa čeprav ne žanrsko, postavimo še Jojo Moyes, Sally Rooney, Johna Greenea in še koga. Govorim o avtorjih, ki so razvili svoj slog, tematiko, a znajo znotraj vsega tega še vedno izstopiti iz okvirjev, presenetiti in poskrbeti za vznemirljivo branje. Celeste Ng, kot smo lahko spoznali v Prikritih plamenih, se odlično znajde v razburljivih vrtincih »popolnega« ameriškega malomeščanskega družinskega življenja, ki navzven deluje popolno, a gre pravzaprav zgolj za utopijo.

In če smo v Prikritih plamenih spremljali tesno prepleteno zgodbo in usodo dveh družin, se je v prvencu avtorica osredotočila na eno družino ameriško-kitajskega porekla, Lee-jeve, kar je zagotovo tudi odsev avtoričinega lastnega spopadanja s predsodki, s katerimi se tukaj v prvi vrsti spopada oče James, ki kljub nadarjenosti ni bil nikoli popolnoma sprejet, enako pa velja seveda tudi za vse tri otroke. In kot se kasneje izkaže, je morala tudi mama družine, Marilyn, v življenju požreti marsikaj grenkega, ker je se je poročila prav z njim.

In čeprav se skozi knjigo izkaže, da njuna zgodba ni tako nepomembna, je pravzaprav stalno prisotna napetost med staršema, vzrok mnogih težav, s katerimi se spopadajo. Prostora pod preprogo ni več in okostnjaki začnejo padati iz omar potem, ko njuna hči Lydia neke noči izgine, po nekaj dneh pa njeno truplo potegnejo iz lokalnega jezera. Se je namenoma utopila? In zakaj bi ljubljena, oboževana in priljubljena hči storila kaj takega? Ali jo je kdo umoril, a spet – zakaj bi to kdorkoli v mali, urejeni skupnosti, storil prav njej?

Zgodbe se začnejo prepletati, vzorci ponavljati. Marylin, ki noče postati kot njena mati, pa čeprav ji je vse bolj podobna, hoče postati kar najboljša mama. Predvsem za Lydio, pa čeprav ne opazi, da hči obremenjuje, utesnjuje in jo na ta način pravzaprav odvrača. In Marylin nekega dne odide, da bi pomirila svoje demone in tako breme vzgoje v celoti pade na Jamesa. Slednji se v tem času popolnoma odtuji od sina Natha, zaljubljenca v vesolje, v katerem vse bolj prepoznava svojo mladostno podobo in vse spremljajoče težave. Lydia se zaobljubi, da mami ne bo nikoli več nasprotovala, če se vrne. Najmlajša Hannah pa je pozabljen otrok v družini – vedno nekje ob strani, spregledana in preslišana, a izredno bistra in čuječa, da tudi sama hitro spozna, da je boljše, če se drži ob strani, ob nekoristnih stvareh v hiši, da ne bi kvarila družinske idile.

Mama se vrne in Lydia postane družinski projekt. Projekt zdravljenja propadlih ambicij staršev, predvsem maminih. Starša tako seveda spregledata, kaj se dogaja z vedno bolj uspešnim Nathom, ki je sprejet na Harvard, na Hannah pa včasih pozabita celo pri pripravi mize za večerjo (štirje namesto petih pogrinjkov). Tu je še problematični sosed Jack, s katerim se Lydia hitro poveže, mu zaupa, Nath pa kasneje prav njega sumi, da je kriv za sestrino smrt.

Vrzeli med družinskimi člani je več in več. Vse se ruši in propada, nihče več ne ve, komu lahko zaupa. Marylinina odsotnost straši kot duh, očetovo iskanje utehe drugje postaja vse bolj očitno, Lydijina nemoč ugajati staršem in živeti življenje po svoji meri sta kot dva nasprotujoča si magneta, nemočni Nath, ki želi zbežati čim dlje in spregledana Hannah, ki hrepeni za pozornostjo in ljubeznijo.

Osvobajajoča spoznanja, nepričakovana razodetja in razkritja, smrt, ponovno rojstvo in življenje. Odličen roman o zaupanju in spoštovanju. Opomnik staršem, ki mislijo, da o svojih otrocih vedo vse in da delajo zanje najboljše, pa se hkrati ne zavedajo, da jim ne pustijo dihati in da jih predvsem premalo poslušajo. Kako hitro se znajdeš v začaranem krogu, ki ga prevečkrat razbije šele nekaj usodnega, morda celo tragičnega …

Matic Slapšak

Ti je bilo prebrano všeč?

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Ti je všeč moj blog? Spremljaj me na ...