Objavljeno 3 komentarji

Eleanor Oliphant je povsem v redu. Pa je res?

Eleanor Oliphant je cinična, pametna in nadvse introvertirana outsiderka, ki nikakor ne razume sodobne družbe. Je naivno iskrena, kar večino njenih socialnih interakcij, za katere je takšna gola iskrenost seveda nesprejemljiva, spremeni v skrajno neugodno doživetje, predvsem za njene sogovornike, vajene umetne vljudnosti.

Eleanor živi v svojem skrbno varovanem mehurčku, ki mu vlada rutina. Od petka do ponedeljka se vsak dan z avtobusom odpelje v pisarno, kjer dela kot računovodkinja. Malica sama, izogiba se kakršnim koli nepotrebnim interakcijam z njej tako nadležnimi sodelavci. Po koncu službe jo avtobus odpelje domov, kjer jo v njenem samotnem stanovanju pričakuje le lončnica Polly, in ob svoji najljubši oddaji povečerja svojo najljubšo večerjo nato pa ob kozarcu vodke in knjigi zaspi.

V petek jo na poti do doma zanese še v veleblagovnico, kjer si nakupi obvezne vikend zaloge vodke in križank, ki jo zaposlijo do ponedeljka, ko se začarani krog njenega pasivnega življenja ponovi.

To je njen mehurček, v katerem je Eleanor povsem v redu. Pa je res?

Masaža lasišča pri frizerju, injekcija proti gripi, ki sem jo dobila lansko zimo – edinkrat, ko izkusim dotik, je od ljudi, ki jim plačujem, ob tem pa skoraj vedno nosijo rokavice za enkratno uporabo. Le dejstva navajam. Ljudem ta dejstva niso všeč, a pri tem ne morem pomagati. Če te nekdo vpraša, kako si, bi moral reči V REDU. Ne pričakuje se, da boš rekel, da si prejšnji večer zaspal v solzah, ker dva dni zapored nisi spregovoril z drugo osebo. Reči moraš V REDU.

Po seriji nepredvidljivih dogodkov, ki začnejo Eleanor počasi, skoraj nevidno, obračati v drugo smer, junakinja sčasoma ugotovi, da morda svojega življenja ne živi prav. Oziroma ga sploh ne živi.

Odpirati se začnejo stare rane, na dan privrejo skrbno zakopani demoni, ki jih je dve desetletji skrivala v globinah svoje zaprašene podzavesti. Bralcu skozi njeno evolucijo kmalu postane jasno, da se za njenim samotarskim življenjem skriva nekaj več.

Vsa ta turbulentna spoznanja Eleanor pripeljejo do najtemnejše točke v njeni zgodbi. Do točke, iz katere ne vidi več izhoda.

A ker za vsakim dežjem posije sonce, se Eleanor s pomočjo nečesa, česar prej nikoli v življenju ni poznala, nauči, da je njeno življenje v njenih rokah in da z malimi koraki lahko spremeniš svoj svet.

Zgodba bralca popelje skozi vrtiljak čustev osebe, ki v svojih tridesetih letih ni doživela nečesa, kar ima marsikdo od nas za samoumevno – brezpogojne ljubezni, občutka pripadnosti in iskrene topline.

Eleanor Oliphant je povsem v redu je zabavna, čustveno turbulentna knjiga o osamljenosti, izobčenstvu in o prijateljstvu, ki lahko zaceli zabrazgotinjeno dušo.

Oglej si tudi moj knjižni trailer za knjigo:

 

3 thoughts on “Eleanor Oliphant je povsem v redu. Pa je res?

  1. […] 2018 READY PLAYER ONE, ERNEST CLINE, THE FOURTH MONKEY, J. D. BARKER ELEANOR OLIPHANT IS COMPLETELY FINE, GAIL HONEYMAN […]

  2. […] Eleanor Oliphant is completely fine, Gail Honeyman, 2017: Eleanor Čeprav krhka in nesigurna Eleanor, ki se bori z demoni iz preteklosti, sprva ne deluje kot močna junakinja, le-to postane, ko se v drugi polovici knjige sooči s svojimi strahovi in s pomočjo lastne volje in odločenosti razbije okove preteklosti. Eleanor je dokaz, da ženska (z malo vzpodbude) vedno najde moč, da reši samo sebe. […]

  3. […] jo primerjajo z Eleanor Oliphant is Completely Fine. Kar je zame dovolj dober razlog, zakaj jo moram […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja