Delikatne in nežne, pa hkrati tako odločne in močne. Včasih prijazne, včasih rjoveče. Samozavestne in divje. Vedno nepredvidljive. Ja, vse to s(m)o ženske. In čeprav so bile v literaturi v preteklosti prikazane v skladu s takratnim dojemanjem žensk, prevečkrat kot podrejene in nebogljene, se je v mnogih delih čutil vpliv ženske moči in zaznal kanček te uporniške iskrice, ki jo premoremo. Zato sem na enem mestu zbrala ženske like, ki so utirale pot (in še vedno jo) ženskosti, kot jo poznamo danes.
Jane Austin, Pride and Prejudice, 1813: Elizabeth
Lizzie je trmasta, inteligentna in razposajena mlada ženska iz ugledne družine, ki od nje pričakuje enako kot od njenih sester – da se bo poročila s premožnim snubcem. Elizabeth pa ima drugačne vrednote, nesprejemljive za takratni čas. Ker se želi poročiti iz ljubezni, ne zaradi denarja, se odloči, da bo ostala sama.
“I could easily forgive his pride, if he had not mortified mine.”
Louisa May Alcott, Little Women, 1868: Josephine
Petnajsletna Jo March je odločno, samozavestno in uporniško dekle deškega videza, ki ji, za razliko od njenih sester, poroka ne predstavlja glavnega življenjskega cilja. Jo se tako tekom romana bori s pričakovanji in obsojanju družine in širše družbe in utira pot drugače mislečim ženskam takratne družbe.
I am not afraid of storms, for I am learning how to sail my ship.
Anna Karenina, Lev Nikolajevič Tolstoj, 1877: Anna
Anna je prelepa poročena ženska, ki jo družba, zaradi večnega iskanja srečne ljubezni in čustvene povezanosti z drugim moškim, kaznuje in pahne v osamo, kjer dočaka svoj nesrečni konec. Njena odločenost, da bo v svojem življenju našla srečo, čeprav bo s tem tvegala svoj ugled, je za tisti čas provokativna in nenavadna. Prav tako je revolucionarna njena izobraženost, ljubezen do umetnosti in vsesplošna razgledanost.
Handmaid´s Tale, Margaret Atwood, 1985: Offred
Prisiljena v življenje v totalitarnem režimu distopične družbe, izkoriščana, zlorabljena in ponižana, Offred išče male zmage v vsakodnevnem življenju ujetnice. Njen upor se dogaja na vsakodnevni ravni, z majhnimi podrobnostmi, ki njej in drugim ženskam dajejo motivacijo za nekaj večjega. Za nekaj, kar bi lahko spremenilo prihodnost. Na vzven ubogljiva in poslušna, v resnici pa pretkana in premišljena Offred tako korak za korakom spreminja svet zatiranih žensk.
Don’t let the bastards grind you down.
The Girl with the Dragon Tattoo, Stieg Larsson, 2005: Lisbeth
Lisbeth je provokativna, intenzivna, celo malo neuravnovešena. V Larssonovem delu je uprizorjena kot genialna računalniška hekerka s temačnimi travmami iz preteklosti. Dekle, ki izstopa že s svojim brezkompromisno uporniškim izgledom, s svojim vedenjem pa pogosto zasenči odločnost moških protagonistov, je zagotovo eden izmed najbolj emancipiranih ženskih likov našega časa.
Sleeping Giants, Sylvian Neuvel, 2016: Kara
V znanstveno-fantastični trilogiji The Themis Files sta v ospredju kar dve močni ženski, a Kara je lik s precej “moškimi” lastnostmi, saj je že njen poklic netipično ženski. Vojakinja Kara je neustrašna, celo vihrava in nepredvidljiva. Za dosego svojega cilja bi tvegala vse. Ne glede na to, da s svojim videzom obrača moške glave, je njen odnos z drugimi moškimi liki sprva precej hladen, morda celo sovražen. Ko pa se omehča, pokaže tudi svojo nežnejšo, bolj ženstveno plat, čeprav na površju še vedno ostaja nedostopna in racionalna.
Eleanor Oliphant is completely fine, Gail Honeyman, 2017: Eleanor
Čeprav krhka in nesigurna Eleanor, ki se bori z demoni iz preteklosti, sprva ne deluje kot močna junakinja, le-to postane, ko se v drugi polovici knjige sooči s svojimi strahovi in s pomočjo lastne volje in odločenosti razbije okove preteklosti. Eleanor je dokaz, da ženska (z malo vzpodbude) vedno najde moč, da reši samo sebe.
How do you like me now, Holly Bourne, 2018: Tori
Tori Bailey je 31-letnica, uspešna in priljubljena, z izpolnjenimi kariernimi cilji in dolgoletno partnersko zvezo, ki pa je ne omejuje. Pa vendar je Tori ena tistih sodobnih žensk, ki se s svojimi vrednotami nekako ne vklopi v mainstreamovski kalup ženska – dom – družina. Skozi celotno knjigo se namreč sprašuje, kaj je tisto, kar žensko zares izpopolnjuje. Veliko razmišlja, včasih postavlja provokativna vprašanja, posega globoko vase in se sprašuje, kaj si zares želi. Tori je zanimiv moderen lik, tako drugačen od zgornjih iz 19. stoletja, pa vseeno enako poln moči za boj s samo sabo in družbenimi normami.
But it takes strength to reject all the things the world tells you to be.
Vox, Christina Dalcher, 2018: Jean
Podobno kot Offred v Handmaid´s Tale je tudi Jean ujeta v mačistično orientirani družbi, ki ženskam vzame osnovno pravico – glas. Omejena s samo stotimi besedami na dan, se Jean za svoje dobro in dobro svojih otrok, infiltrira v sistem in ga z majhnimi, a pomembnimi koraki spreminja.