Nov 102018
Plitko Jezero Tadeja Goloba

Jezero. Kar nekaj časa me je čakalo na polici. Ko sem se že skoraj potopila vanj, me je vedno znova odvrnila obsežnost knjige. Ko se je že n-tič vrnila iz začasnega doma, sem se odločila, da je tokrat res čas, da se prepričam o kvaliteti knjige, ki jo posojam naokrog.

Jezero je slovenska noir kriminalka, postavljena v mistični zimski Bohinj in njegovo okolico. V njej kriminalist Taras Birsa s svojo ekipo rešuje na videz nerešljiv primer trupla brez glave, odvrženega v Bohinjsko jezero.

Roman Tadeja Goloba ima vse klasične elemente krimi-noir žanra s pridihom priljubljenih Skandinavcev, z na trenutke mračno atmosfero, nekaj dobrimi zapleti (ne ravno nepričakovanimi), tekočim slogom, inovativnimi preskoki med perspektivami različnih likov in nekoliko samodestruktivnim glavnim junakom, ki se, tekom reševanja kompleksnega primera, bori še z lastnimi (plehkimi) eksistencialnimi problemi. In s tega vidika je knjiga solidna, verjetno celo najboljši približek skandinavskim noir kraljem v slovenskem prostoru.

Če pa Jezero poskušaš brati z drugega, bolj antropološkega zornega kota (jaz sem jo, ker pri nobeni knjigi ne ostajam na površju), pa je stereotipna, z enoplastnimi karakterji, polna klišejev, ljubosumja, zavisti in ostarelih sluzavcev, ki si simptome krize srednjih let blažijo s komaj polnoletnimi puncami, ego pa polnijo z dobrimi avtomobili in nezasluženimi položaji v karierah.

Upam, da je avtor takšne like “izbral” z namenom prikazati najslabše v ljudeh in s tem podati nekakšno kritiko družbe ter hkrati ostati zvest načelom noir žanra.
Ker pa površinske, enoplastne osebnosti res niso po mojem okusu (tako v knjigah, kot tudi v realnem življenju), je knjiga na tej točki izgubila prvo zvezdico v moji oceni.

Drugi faktor, ki je moji oceni vzel pol zvezdice, pa je dolžina knjige. Na splošno ne maram (pre)dolgih knjig, vendar če so upravičeno obsežne, brez odvečnega balasta, me to ne moti. Ta ga ima, za moj okus za kakšnih 100 – 200 strani.

Dodatno zvezdico je odnesel šovinističen odnos moških likov do žensk. Tako kot mi ni všeč pretirana nastrojenost ženskih likov do moških, ne prenesem nespoštljivega moškega “kot v mesnici” odnosa do žensk.

Da povzamem. Po mojem mnenju je Jezero povprečna kriminalka, ki pa je le to. Kriminalka. Jaz pa imam tudi pri tem žanru rada nekoliko več globine.

Brala sem: Jezero, Tadej Golob

MOJA OCENA:
5.5/8 trupel brez glave

Ti je bilo prebrano všeč?

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Ti je všeč moj blog? Spremljaj me na ...