Rubbernecker … Tisti radovednež, ki upočasni vozilo, da bi si bolje ogledal posledice prometne nesreče na nasprotnem pasu. Tisti, ki želi izvedeti več. Tisti, ki ga intrigirajo stvari, ob katerih nas večina pogleda stran.
Rubbernecker je drugi roman Belinde Bauer, ki me je navdušil do te mere, da sem mu namenila prispevek na svojem blogu. Rdeča nit trilerja, ki v ospredje postavlja zgodbe treh likov; študenta patologije Patricka, medicinske sestre Tracy in Sama, bolnika, ki po hudi prometni nesreči pristane v komi, je Smrt. Patricka fascinira, Tracy se je boji, Sam pa se proti njej bori.
Death was an inverse Big Bang; an impossible magic trick where everything had become nothing in the very same instant, where one state had been replaced so completely by another that no evidence of the first could be detected, and where the catalyst had been vaporized by the sheer shock of the new.
Patrick na svet gleda z drugačnimi očmi. Njegova nezmožnost “normalne” komunikacije in specifično dojemanje povsem običajnih situacij, povzročajo začudene poglede, besede, s katerimi ga označujejo drugi ljudje, pa so “čudak”, “nevljudnež” in “psihopat”. A Patrick je, kljub nekoliko nenavadnim vzgibom, iskren, dojemljiv in neškodljiv. Fant, ki je vse od očetove tragične smrti obseden s tem, da bi ugotovil, kaj se zgodi, ko človek umre, kaj občuti in kam gre, uteho najde v študiju patologije. Verjame, da bo z detajlno analizo človeškega trupla našel te izmuzljive odgovore o smrti. In življenju.
“You’re different, you know.”
“Only different from you,” he said. “Not different from me.”
Ko pa se sreča s Truplom številka 19, se mu namesto odgovorov porodi le še več vprašanj. Kako je umrl? Kaj se je zgodilo z arašidom? In zakaj nekdo laže? Tekom ne preveč premišljene preiskave Patrick postopoma, poleg odgovorov, razprostira tudi tančice samega sebe, spoznava različne palete človeških čustev in najde celo nekaj podobnega prijateljstvu. Ob samem koncu romana pa tudi tako zelo iskano zadoščenje.
Rubbernecker ni tipična kriminalka. Je večdimenzionalna, v ospredje postavlja medčloveške odnose, komunikacijo, različne perspektive likov in antropološko-psihološka vprašanja o smrti, življenju in tistem vmes. Prvi del romana ima nekoliko počasnejši tempo, bralec postopoma spoznava like medtem, ko čaka na tisti veliki “bum”. Ko se le-ta zgodi, pa začne vrtiljak s polno hitrostjo drveti navzdol. Proti tako zadovoljivem, pa vseeno grenkem koncu, z željo, da bi Patrick končno zaživel življenje in pozabil Nanjo, ki ga je preganjala tako dolgo.
“There are worse things than dying.”
“Really?”
“Of course. Living badly.”
