V tem hitrem času hitre hrane, hitrih avtomobilov, hitrih zmenkov in hitrega interneta, še ena hitra stvar. Moj knjižni brzec. Hitre recenzije (tokrat štirih) knjig. V drugem knjižnem brzecu sem se lotila enega akcijskega trilerja, dveh psiholoških trilerjev in ene (recimo) drame.
Hitro prebereš, hitro kupiš (ali si izposodiš) in počaaaasi bereš.📚
Continue reading Knjižni brzec #2: Knjižni miks za popoln december
Don Tillman je drugačen. Ne le zato, ker nosi kratke hlače v skorajda vsakem vremenu. Ne le zato, ker ima le peščico prijateljev. Ne samo zato, ker ima natančen jedilnik za vsak dan v tednu. In ne zgolj zato, ker ne razume ustaljenih družbenih praks in se po njih tudi ne ravna.
Ker v tem hitrem norem svetu nihče nima zares veliko časa za karkoli (razen za visenje na telefonih 😊) sem se odločila, da na svoj blog uvedem novo rubriko. Knjižni brzec je namenjen vsem, ki bi radi na hitro preleteli, kaj je Neja brala in kakšno je moje mnenje o prebranem. Brzec je tako blagodejen za vse, ki se vam na štedilniku kuha kosilo, hkrati likate goro oblek, čaka pa vas še naporen delovni dan in vreščeči otroci, ki zahtevajo vašo pozornost. Hkrati pa je kot nalašč tudi zame, ki sem trenutno v enaki situaciji. 😂
V mojem prvem knjižnem brzecu vam bom predstavila triler The Chain ⛓️, chick-lit knjigo The Overdue Life of Amy Byler 👩 in kriminalko Rules for Perfect Murders 🔪.
Tisti, ki me poznajo, in tisti, ki spremljajo moje objave o knjigah, vedo, da obožujem trilerje. Toliko bolj, če so psihološki. Zato branje novega vedno začnem z vznemirjenjem in pričakovanjem. In pogosto končam z razočaranjem. A ne tokrat. Dear Child nemške avtorice Romy Hausmann je knjiga, ki me je držala in vlekla naprej tako zelo, da sem jo za moje razmere (trenutno hkrati manevriram in balansiram med delom od doma, tekanjem za živahnim enoletnikom, gospodinjskimi opravili in blogom), prebrala rekordno hitro.
Continue reading Dear Child: Popolna mešanica Gone Girl in The Room
Ko sem prebrala Dark Places (Temino), avtorice Gillian Flynn, sem bila prepričana, da bolje ne bi moglo biti. Potem pa sem prebrala Sharp Objects (Ostrino).
Knjiga, po kateri je bila posneta tudi serija (Flynnova očitno dobro ve, kakšen roman mora napisati, da bo dobil tudi svojo ekranizirano različico. Kar v bistvu ni presenetljivo, glede na to, da je bila nekoč filmska kritičarka), je njen prvenec. In to kakšen prvenec! Srhljivka, ki me je pustila brez besed, (to ni ravno lahko delo 😀 ) po prebranem zadnjem poglavju, pa sem sestavljanko kar še nekaj časa razstavljala in ponovno sestavljala v moji glavi. Ja, konec me je presenetil (tudi to se mi ne zgodi pogosto).
Continue reading Ostrina: Srhljivka, polna kompleksnih odnosov in bolečih skrivnosti
Recenzijski elektronski izvod knjige Cuckoo sem dobila, brez da bi vedela v kaj se spuščam. Vse informacije v zvezi s to knjigo so bile zavite v tančico skrivnosti in skrbno varovane, zato tudi, na prošnjo založbe, mnenja o knjigi nisem objavila do današnjega dne, čeprav sem knjigo pogoltnila in prebavila že 3 tedne nazaj.
Nisem vedela naslova ali avtorice, še manj sem vedela, za kakšno zgodbo gre. Vedela sem, da je psihološki triler in to mi je zadostovalo, saj zadnje čase hrepenim po strašljivih zgodbah, ki mi poženejo kri po žilah. In ker imam rada izzive in presenečenja, sem se vrgla v vodo in začela brati knjigo, o kateri nisem vedela nič. In dobila sem točno to, kar sem iskala.
Continue reading Cuckoo: Psihološka srhljivka s priokusom gotske pravljice
Madeline Whittier je dekle, ki že 17 let ni prestopilo praga v veliki, nevarni svet. Živi s svojo mamo v hiši, zaviti v vato, njena najboljša prijateljica je medicinska sestra, ki ji vsak dan po 8 ur neprestano meri vročino, krvni tlak in preverja njene vitalne znake. Diha le skrbno prečiščen zrak, njen svet predstavlja snežno bela sterilna soba in večkrat prebrane knjige, na katerih ne sme biti niti drobca prahu ali umazanije. Njeni dnevi so si na las podobni, vrhunec dneva so filmski ali Scrabble večeri z mamo. In še nikdar ni bila zaljubljena.
Na to vprašanje še iščem odgovor, lahko pa se opišem kot tridesetinnekaj mlado dekle, polno nasprotij. Obožujem knjige in francoske komedije, hkrati pa sem strastna navijačica NK Olimpija in navdušenka nad video igrami. Rada imam roza barvo in samoroge, pa tudi surovost rokenrola in grenkobo piva. Gledam grozljivke, čeprav me je ob njih strah in pišem blog o knjigah, čeprav vedno manj ljudi bere. Ali pa ravno zato.