Moja mnenja o znanih in manj znanih knjigah s celega sveta.
V tem hitrem času hitre hrane, hitrih avtomobilov, hitrih zmenkov in hitrega interneta, še ena hitra stvar. Moj knjižni brzec. Hitre recenzije (tokrat štirih) knjig. V drugem knjižnem brzecu sem se lotila enega akcijskega trilerja, dveh psiholoških trilerjev in ene (recimo) drame.
Hitro prebereš, hitro kupiš (ali si izposodiš) in počaaaasi bereš.📚
Continue reading Knjižni brzec #2: Knjižni miks za popoln december
Don Tillman je drugačen. Ne le zato, ker nosi kratke hlače v skorajda vsakem vremenu. Ne le zato, ker ima le peščico prijateljev. Ne samo zato, ker ima natančen jedilnik za vsak dan v tednu. In ne zgolj zato, ker ne razume ustaljenih družbenih praks in se po njih tudi ne ravna.
Ker v tem hitrem norem svetu nihče nima zares veliko časa za karkoli (razen za visenje na telefonih 😊) sem se odločila, da na svoj blog uvedem novo rubriko. Knjižni brzec je namenjen vsem, ki bi radi na hitro preleteli, kaj je Neja brala in kakšno je moje mnenje o prebranem. Brzec je tako blagodejen za vse, ki se vam na štedilniku kuha kosilo, hkrati likate goro oblek, čaka pa vas še naporen delovni dan in vreščeči otroci, ki zahtevajo vašo pozornost. Hkrati pa je kot nalašč tudi zame, ki sem trenutno v enaki situaciji. 😂
V mojem prvem knjižnem brzecu vam bom predstavila triler The Chain ⛓️, chick-lit knjigo The Overdue Life of Amy Byler 👩 in kriminalko Rules for Perfect Murders 🔪.
Tisti, ki me poznajo, in tisti, ki spremljajo moje objave o knjigah, vedo, da obožujem trilerje. Toliko bolj, če so psihološki. Zato branje novega vedno začnem z vznemirjenjem in pričakovanjem. In pogosto končam z razočaranjem. A ne tokrat. Dear Child nemške avtorice Romy Hausmann je knjiga, ki me je držala in vlekla naprej tako zelo, da sem jo za moje razmere (trenutno hkrati manevriram in balansiram med delom od doma, tekanjem za živahnim enoletnikom, gospodinjskimi opravili in blogom), prebrala rekordno hitro.
Continue reading Dear Child: Popolna mešanica Gone Girl in The Room
Ko sem prebrala Dark Places (Temino), avtorice Gillian Flynn, sem bila prepričana, da bolje ne bi moglo biti. Potem pa sem prebrala Sharp Objects (Ostrino).
Knjiga, po kateri je bila posneta tudi serija (Flynnova očitno dobro ve, kakšen roman mora napisati, da bo dobil tudi svojo ekranizirano različico. Kar v bistvu ni presenetljivo, glede na to, da je bila nekoč filmska kritičarka), je njen prvenec. In to kakšen prvenec! Srhljivka, ki me je pustila brez besed, (to ni ravno lahko delo 😀 ) po prebranem zadnjem poglavju, pa sem sestavljanko kar še nekaj časa razstavljala in ponovno sestavljala v moji glavi. Ja, konec me je presenetil (tudi to se mi ne zgodi pogosto).
Continue reading Ostrina: Srhljivka, polna kompleksnih odnosov in bolečih skrivnosti
Temina. Temačna, srhljiva, na trenutke groteskna. Genialna.
Gillian Flynn mnogi poznajo kot avtorico knjižnih uspešnic, ki so dobile tudi svojo ekranizirano različico, Ni je več (Gone Girl) in Ostrina (Sharp Objects). Sama se do sedaj z njenimi knjigami še nisem srečala. Šele sedaj, ko sem prebrala njeno Temino (Dark Places) vidim, kaj sem zamujala.
Knjigo Androidi čutijo v barvah bi sprva lahko označili kot znanstvenofantastični triler. A je veliko več kot to. Je distopična vizija prihodnosti, je kritika preteklosti, je družbeno-kritična refleksija današnje družbe in družb, ki prihajajo. Je zgodba, ki nastavlja ogledalo človeštvu.
Continue reading Androidi čutijo v barvah: Distopična vizija prihodnosti
Osmim potnikov v osmih avtonomnih vozilih se ni niti sanjalo, da se bo preprosto potovanje do vnaprej zastavljenega cilja sprevrglo v njihovo najhujšo nočno moro. Vrata njihovih samovozečih avtomobilov se namreč zaklenejo in tako postanejo talci skrivnostnega Hekerja. Navigacija v vseh osmih avtomobilih se ponastavi na skupno končno destinacijo. Tam bo vseh osem vozil trčilo drug v drugega s hitrostjo 112 km/h. Vsi bodo umrli. Razen enega.
Continue reading The Passengers razkriva tančico prihodnosti
Na to vprašanje še iščem odgovor, lahko pa se opišem kot tridesetinnekaj mlado dekle, polno nasprotij. Obožujem knjige in francoske komedije, hkrati pa sem strastna navijačica NK Olimpija in navdušenka nad video igrami. Rada imam roza barvo in samoroge, pa tudi surovost rokenrola in grenkobo piva. Gledam grozljivke, čeprav me je ob njih strah in pišem blog o knjigah, čeprav vedno manj ljudi bere. Ali pa ravno zato.