Posted on Leave a comment

Knjižni brzec #2: Knjižni miks za popoln december

V tem hitrem času hitre hrane, hitrih avtomobilov, hitrih zmenkov in hitrega interneta, še ena hitra stvar. Moj knjižni brzec. Hitre recenzije (tokrat štirih) knjig. V drugem knjižnem brzecu sem se lotila enega akcijskega trilerja, dveh psiholoških trilerjev in ene (recimo) drame.

Hitro prebereš, hitro kupiš (ali si izposodiš) in počaaaasi bereš.📚

Continue reading Knjižni brzec #2: Knjižni miks za popoln december

Posted on Leave a comment

Don Tillman trilogija: O iskanju sreče in o tem, kako jo obdržati, ko jo enkrat najdeš

Don Tillman je drugačen. Ne le zato, ker nosi kratke hlače v skorajda vsakem vremenu. Ne le zato, ker ima le peščico prijateljev. Ne samo zato, ker ima natančen jedilnik za vsak dan v tednu. In ne zgolj zato, ker ne razume ustaljenih družbenih praks in se po njih tudi ne ravna.

Continue reading Don Tillman trilogija: O iskanju sreče in o tem, kako jo obdržati, ko jo enkrat najdeš

Posted on 1 Comment

Romy Hausmann: Psihološka grozodejstva se mi gnusijo še bolj kot kri

Romy Hausmann je nemška pisateljica, ki je po prvih dveh neuspelih poskusih pisateljevanja našla svoj prostor v triler žanru in napisala svetovno uspešnico. Knjiga Dragi otrok (Dear Child) me je navdušila do te mere, da so me zasrbeli prsti in sem jo enostavno morala izprašati. V najinem virtualnem pogovoru mi je zaupala, kje je dobila idejo za knjigo, koliko časa je nastajala in v kakšnih pogojih, pa tudi kako se je počutila ob njenem uspehu in kako je le-ta vplival na njeno življenje. Zase sicer pravi, da ji ni uspelo biti duhovita v njenih prvih dveh knjigah, se mi pa zdi, da ji je to uspelo v najinem intervjuju.

Continue reading Romy Hausmann: Psihološka grozodejstva se mi gnusijo še bolj kot kri

Posted on 1 Comment

Dear Child: Popolna mešanica Gone Girl in The Room

Tisti, ki me poznajo, in tisti, ki spremljajo moje objave o knjigah, vedo, da obožujem trilerje. Toliko bolj, če so psihološki. Zato branje novega vedno začnem z vznemirjenjem in pričakovanjem. In pogosto končam z razočaranjem. A ne tokrat. Dear Child nemške avtorice Romy Hausmann je knjiga, ki me je držala in vlekla naprej tako zelo, da sem jo za moje razmere (trenutno hkrati manevriram in balansiram med delom od doma, tekanjem za živahnim enoletnikom, gospodinjskimi opravili in blogom), prebrala rekordno hitro.

Continue reading Dear Child: Popolna mešanica Gone Girl in The Room

Posted on Leave a comment

Ostrina: Srhljivka, polna kompleksnih odnosov in bolečih skrivnosti

Ko sem prebrala Dark Places (Temino), avtorice Gillian Flynn, sem bila prepričana, da bolje ne bi moglo biti. Potem pa sem prebrala Sharp Objects (Ostrino).

Knjiga, po kateri je bila posneta tudi serija (Flynnova očitno dobro ve, kakšen roman mora napisati, da bo dobil tudi svojo ekranizirano različico. Kar v bistvu ni presenetljivo, glede na to, da je bila nekoč filmska kritičarka), je njen prvenec. In to kakšen prvenec! Srhljivka, ki me je pustila brez besed, (to ni ravno lahko delo 😀 ) po prebranem zadnjem poglavju, pa sem sestavljanko kar še nekaj časa razstavljala in ponovno sestavljala v moji glavi. Ja, konec me je presenetil (tudi to se mi ne zgodi pogosto).

Continue reading Ostrina: Srhljivka, polna kompleksnih odnosov in bolečih skrivnosti

Posted on Leave a comment

Androidi čutijo v barvah: Distopična vizija prihodnosti

Knjigo Androidi čutijo v barvah bi sprva lahko označili kot znanstvenofantastični triler. A je veliko več kot to. Je distopična vizija prihodnosti, je kritika preteklosti, je družbeno-kritična refleksija današnje družbe in družb, ki prihajajo. Je zgodba, ki nastavlja ogledalo človeštvu.

Continue reading Androidi čutijo v barvah: Distopična vizija prihodnosti

Posted on 2 komentarja

Apalaška pot: Iti. Hoditi. Priti. Do konca.

Jakob J. Kenda. Prevajalec, literarni zgodovinar, pisatelj in pohodnik. Prvi Slovenec, ki je leta 2017  prehodil “mater vseh poti”, 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki se vije čez štirinajst ameriških zveznih držav vse od Atlante, preko Washingtona in New Yorka, čez mala pozabljena rovtarska mesteca in čez sto milj divjine, vse do čarobnega Katahdina, najvišje gore zvezne države Maine (1605 m).

Continue reading Apalaška pot: Iti. Hoditi. Priti. Do konca.

Posted on 1 Comment

How do you like me now: Iskrena zgodba o iskanju sreče

Tori Bailey je uspešna 31-letnica, ki ima vse, kar si ženska lahko želi. Je lepa, pametna, priljubljena. Ima drago stanovanje sredi Londona, polno omaro dizajnerskih oblek in kozmetičnih pripomočkov, s katerimi skriva svoje neobstoječe znake staranja. Ima mačko in zabavno najboljšo prijateljico in postavnega dolgoletnega partnerja, ki jo ljubi in podpira, čeprav je “težavna”. Njeno življenje je popolno. Vsaj takšen vtis daje njen Facebook profil, poln nasmejanih selfijev brez gub, kulinaričnih specialitet, poglobljenih razmišljanj in samopromocijskih objav.

Continue reading How do you like me now: Iskrena zgodba o iskanju sreče